Način samooskrbe po Zakonu o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije

Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21 in 121/22 – ZUOKPOE) (v nadaljevanju: zakon) je temelj prehoda v ogljično nevtralno družbo, saj ureja izvajanje politike države in občin na področju rabe OVE, določitev zavezujočega cilja za delež energije iz OVE v bruto končni porabi v RS ter ukrepe za doseganje tega cilja in načine njihovega financiranja, potrdila o izvoru energije, samooskrbo z električno energijo iz OVE, uporabo energije iz OVE v sektorju ogrevanja in hlajenja ter v sektorju prometa, kakor tudi upravne postopke.

 

Navedeni zakon res ukinja neto merjenje proizvedene in oddane električne energije (stara Uredba), uvaja pa zato nove pravice in možnosti za odjemalce, ki želijo postati samooskrbni glede električne energije.

V zakonu je določeno:

• vsak končni odjemalec, ki je priključen na distribucijsko omrežje, ima pravico, da postane končni odjemalec s samooskrbo z električno energijo iz OVE. To pravico lahko končni odjemalec uveljavlja posamično, v skupnostni samooskrbi ali preko agregiranja;
• končni odjemalci s samooskrbo, ne glede na način izvajanja samooskrbe, imajo pravico, da proizvajajo energijo iz OVE tudi za lastno porabo, jo shranjujejo in prodajajo svoje presežke proizvedene električne energije, oddane v distribucijsko omrežje, tudi na podlagi pogodb o nakupu električne energije iz OVE, prek dobaviteljev električne energije in po pravilih medsebojne izmenjave;
• ne glede na možnost prodaje viškov, bo končni uporabnik s samooskrbo še vedno ohranil status odjemalca (ni potrebe po registraciji opravljanja dejavnosti za prodajo električne energije);
• s svojim aktivnim delovanjem bo lahko sodeloval pri stabilizaciji elektro energetskega omrežja (ko bo to omogočeno);
• uveden je postopek enostavnega priključevanja naprav na OVE;

• za električno energijo, prevzeto iz javnega omrežja, plačujejo končni odjemalci s samooskrbo omrežnino, ki je neizključujoča in odraža stroške in koristi samooskrbe, ter druge javne dajatve, ki se obračunavajo na količino električne energije (kWh), prevzete iz javnega omrežja. Končnemu odjemalcu v skupnostni samooskrbi se pri določitvi višine omrežnine upošteva obseg uporabe omrežja;
• za električno energijo, oddano v omrežje, končni odjemalec s samooskrbo ne plača omrežnine in drugih javnih dajatev.
• za lastno proizvedeno električno energijo iz obnovljivih virov, ki je lahko tudi shranjena in ostane v njegovi stavbi, končni odjemalec s samooskrbo ne plača omrežnine ali drugih javnih dajatev.
• samooskrbna skupnost ni več omejena na transformatorsko postajo, temveč na celotno omrežje v Sloveniji;
• določa oprostitev plačila prispevka za povečanje energetske učinkovitosti in oprostitev plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v SPTE in iz OVE (delno ali v celoti, odvisno od primera);
• omogoča pridobitev potrdil o izvoru in podpor za proizvodnjo električne energije iz OVE po ZSROVE;
• omogoča vstop v sistem samooskrbe vsem končnim odjemalcem, ki so priključeni na distribucijsko omrežje v RS (do sedaj je bila samooskrba omejena le na gospodinjske in male poslovne odjemalce);
• omogoča naložbeno pomoč, ki jo bo dodeljeval center za podpore;

• zaradi preprečitve električnega udara, v vsakem trenutku omogočati izklop iz distribucijskega omrežja in zagotavljati, da je v napravi za samooskrbo v izključenem stanju zagotovljena mala napetost (ELV), ki je največ 50 V izmenične napetosti oziroma največ 120 V enosmerne napetosti.
• v primeru izpada distribucijskega omrežja ali zaznave prekoračitve predpisanih napetostnih in frekvenčnih mej v distribucijskem omrežju zagotavljati avtomatski izklop naprave in ne sme oddajati električne energije v distribucijsko omrežje.

• Omogočajo MPPT (maximum power point tracking) ločeno za vsak modul posebej => boljši izplen;
• Manjše izgube zaradi neujemanja modulov (delno senčenje, proizvodna toleranca, umazanija);
• Avtomatski izklop AC/DC napetosti za večjo varnost inštalaterjev in gasilcev;
• Ob izklopu naprave je zagotovljena varna mala napetost (50 VAC oziroma 120 VDC);
• Možnost povečanja moči naprave (modularen pristop);
• Napredno merjenje učinkovitosti in monitoring delovanja naprave v realnem času.

KLASIČNA SONČNA ELEKTRARNA (FN moduli + razsmernik) NE IZPOLNJUJE VARNOSTNIH ZAHTEV ZA NAPRAVO ZA SAMOOSKRBO!

Za zaključek
Lasniki SE za samooskrbo, ki so priključeni po principu neto merjenja, lahko kadarkoli prestopijo v sistem samooskrbe po novi uredbi, prehod iz novega načina v neto merjenje pa ni mogoč.

Pokaži manj

Način samooskrbe do 2023/2024 - t.i. »net-metering«

V začetku leta 2016 je stopila v veljavo Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 97/15), ki je bila dopolnjena z v letih 2019 in 2020 (Uradni list RS, št. 17/19 in 197/20) (v nadaljevanju: stara Uredba), in je v slovenski pravni red vnesla t.i. neto merjenje proizvedene električne energije. Tak princip obračuna je bil v svetu dobro poznan že 15 let in namenjen malim odjemalcem, torej gospodinjstvom. Zaradi sprememb evropske zakonodaje, pa se stara Uredba in tak način obračunavanja ukinja z Zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, ki pa v 72. členu podaljšuje njeno uporabo do 31. 12. 2023. Zaradi energetske krize v letu 2022 pa je uporabo stare Uredbe za eno leto podaljšal še Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo (Uradni list RS, št. 121/2022), ki določa, da mora biti podana vloga za izdajo soglasja do 31. 12. 2023, naprava pa registrirana/priključena do konca leta 2024.
 

Odjemalci, ki bodo svoje SE za samooskrbo priključili do konca leta 2024 po staru Uredbi, bodo ohranili pravice po EZ-1 in neto merjenje, dokler uporabljajo obstoječo napravo in ne bodo izvajali sprememb na merilnem mestu.

Način obračuna pri neto merjenju

Osnova neto merjenja je kompenzacija oddane enote električne energije (kWh) v javno omrežje s prevzeto enoto električne energije iz omrežja. Torej zamenjava kWh za kWh, ki se beleži na dvosmernem naprednem števcu električne energije. Obračunsko obdobje, v katerem se beležijo te izmenjave, je koledarsko leto, torej od 1. 1. do 31. 12.. Če je priklop SE sredi leta, se obračunsko obdobje prične z dnem priklopa in zaključi z 31. 12.. Zaradi poenostavitve in lažjega letnega obračuna je določen enotarifni (ET) način merjenja električne energije. SE v Sloveniji v poletnih mesecih proizvede več energije, kot jo gospodinjstvo oziroma mali poslovni odjemalec (MPO) potrebuje za pokrivanje lastnih potreb v tem letnem času. Ti viški se oddajo (in seveda zabeležijo na merilnem mestu) v javno omrežje, koristijo pa se v meglenih jesenskih in kratkih zimskih dnevih. Zato je bistvenega pomena, da je moč SE dimenzionirana tako, da bo tekom leta proizvedla toliko električne energije, kot je odjemno mesto v celem letu potrebuje. Samooskrba z električno energijo je namenjena pokrivanju lastnih potreb gospodinjstva ali MPO po električni energiji in ne prodaji viškov proizvedene električne energije. Zaradi tega je zelo pomembna pravilna ocena potreb objekta po električni energiji v obdobju enega leta: prevelika moč SE za samooskrbo pomeni tudi večji strošek investicije, viškov energije po opravljenem obračunu pa ni možno prodati (določeno s staro Uredbo). V kolikor je torej proizvedeno več energije, kot jo je bilo porabljeno v gospodinjstvu/MPO, se viški brezplačno oddajo dobavitelju električne energije, s katerim ima lastnik sklenjeno pogodbo o samooskrbi. V primeru, da bo naprava proizvedla premalo električne energije za pokrivanje potreb gospodinjstva/MPO, se manko energije kupi od dobavitelja električne energije. S staro Uredbo je določeno tudi netiranje omrežnine, ki se obračunana na prevzeto električno energijo, kar pomeni, da se v primeru optimalno dimenzionirane SE za samooskrbo (proizvodnja = potrebam), naš račun za električno energijo zmanjša samo na stroške plačevanja priključne moči merilnega mesta in prispevka za podporno shemo za obnovljive vire energije. Če povzamemo, vse postavke na računu, ki se obračunavajo na enoto »kWh« so enake nič. Plačujemo samo postavke na enoto »kW«. Za dokupljeno električno energijo (v primeru premajhne proizvodnje), se obračuna tako energija, kot vsi prispevki, ki se nanašajo nanjo (omrežnina,…).

Bistvene zahteve stare Uredbe

V mehanizem samooskrbe z neto merjenjem se lahko vključijo gospodinjstva in mali poslovni odjemalci (MPO), ki lahko na svojo notranjo nizkonapetostno električno inštalacijo priključijo sončno elektrarno za samooskrbo maksimalne priključne moči do vrednosti 0,8-kratnika priključne moči odjema merilnega mesta (npr. na varovalke 3 x 25 A, je dovoljeno priključiti SE moči 13,6 kW). Omogočena je postavitev SE za samooskrbo na individualnih hišah, večstanovanjskih objektih ter postavitev t.i. skupnostne SE.

Varnostne zahteve SE za samooskrbo

Pravilnik o tehničnih zahtevah naprav za samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 1/16, 46/18) (v nadaljevanju: Pravilnik) predpisuje varnostne zahteve, katere morajo izpolnjevati SE za samooskrbo. SE za samooskrbo mora: zaradi preprečitve električnega udara, v vsakem trenutku omogočati izklop iz distribucijskega omrežja in zagotavljati, da je v napravi za samooskrbo v izključenem stanju zagotovljena mala napetost (ELV), ki je največ 50 V izmenične napetosti oziroma največ 120 V enosmerne napetosti. v primeru izpada distribucijskega omrežja ali zaznave prekoračitve predpisanih napetostnih in frekvenčnih mej v distribucijskem omrežju zagotavljati avtomatski izklop naprave in ne sme oddajati električne energije v distribucijsko omrežje. Za izpolnitev obeh varnostnih pogojev pri SE, je potrebno k fotonapetostnim modulom vgraditi tudi t.i. elektroniko na nivoju modula. Najbolj razširjena je uporaba optimizatorjev moči, ki poleg varnostnih zahtev zagotavljajo še naslednje prednosti:

• Omogočajo MPPT (maximum power point tracking) ločeno za vsak modul posebej => boljši izplen;
• Manjše izgube zaradi neujemanja modulov (delno senčenje, proizvodna toleranca, umazanija);
• Avtomatski izklop AC/DC napetosti za večjo varnost inštalaterjev in gasilcev;
• Ob izklopu naprave je zagotovljena varna mala napetost (50 VAC oziroma 120 VDC);
• Možnost povečanja moči naprave (modularen pristop);
• Napredno merjenje učinkovitosti in monitoring delovanja naprave v realnem času.

Pokaži manj