Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo sta naročila študijo, ki proučuje vidike tehnične izvedljivosti postavitve fotovoltaičnih elektrarn na kmetijska zemljišča. Agrofotovoltaika je ključna za doseganje sinergij med kmetijsko proizvodnjo in trajnostno oskrbo z energijo, ki je vedno bolj pomembna v kontekstu podnebnih sprememb.
Agrofotovoltaika je tehnologija, ki združuje kmetijstvo in fotovoltaične sisteme za proizvodnjo električne energije. Gre za integracijo fotovoltaičnih panelov v kmetijsko infrastrukturo, na primer na poljih, vinogradih ali drugih kmetijskih površinah. Namen agrofotovoltaike je izkoristiti kmetijsko zemljišče za dva namena: za pridelavo hrane ali rastlin ter hkrati za proizvodnjo obnovljive električne energije.
Agrofotovoltaika prinaša številne prednosti, kot so: zmanjšanje potrebe po zemljišču za sončne elektrarne, zmanjšanje izhlapevanja vode zaradi senčenja, zaščito rastlin pred vremenskimi vplivi, izboljšanje učinkovitosti rastlin zaradi regulacije svetlobe, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in diverzifikacijo dohodka.
Inovacijsko-raziskovalni inštitut Univerze v Ljubljani, Kmetijski inštitut Slovenije in Termodron so po naročilu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstva za okolje, podnebje in energijo izdelali študijo Tehnična določitev postavitve agrofotovoltaike na kmetijskih zemljiščih.
Osnovni cilj študije je podati celovito analizo agrofotovoltaike, ki zajema različne vidike, povezane s tehnično izvedljivostjo postavitev fotovoltaičnih sistemov na kmetijska zemljišča. Študija vključuje osnovni pregled trenutnih tehničnih rešitev za agrofotovoltaiko, vključno z različnimi oblikami sistemov in pristope k integraciji, pregled izkušenj s agrofotovoltaiko v drugih državah EU, predloge in priporočila za dopolnitev zakonodaje v Sloveniji in primere dobrih praks za posamezne tipe agrofotovoltaičnih sistemov. Študija obravnava tudi vplive agrofotovoltaike na pridelke in rastline ter opredeljuje parametre, kot so prehod svetlobe, stopnje senčenja in spremembe mikroklime. S pomočjo podatkov geografskega informacijskega sistema je ocenjen teoretični potencial agrofotovoltaike v Sloveniji, pri čemer se upoštevajo sprejemljive vrednosti senčenja in primernost različnih kmetijskih območij za namestitev fotovoltaičnih elektrarn. Potencial za agrofotovoltaične sisteme v Sloveniji je izračunan na podlagi podatkov o kmetijskih zemljiščih, zaščitenih območjih in poplavnih območjih.
Z inovativnimi pristopi je mogoče ustvariti trajnostno ravnovesje med kmetijsko proizvodnjo in energetskimi potrebami, ki koristi tako kmetovalcem kot širši skupnosti.
Aktivnosti na področju agrofotovoltaike se bodo nadaljevale z novo študijo, ki bo vključevala izvedbo manjših pilotnih raziskovalnih projektov, ki so ključnega pomena pri optimizaciji kmetijske proizvodnje in okolju prijazne proizvodnje električne energije v Sloveniji.
Vir:
MOPE